Kaj lahko v današnjih dneh negotovosti in
političnega nadzora nad zahodnjaškim umom s strani sionističnih medijev še daje
evropskim-ali bližje domu britanskim-ljudstvom nekaj upanja za prihodnost? Ko
pogledaš okoli sebe in vidiš, kakšen pritisk ima diktatura treh strank na
Britanijo, bi ti bilo lahko oproščeno, če bi se le usedel in prepustil
preplaviti valu depresije in brezupa. ˝Diktatura treh strank?˝, se morda
sprašuješ? Ta diktatura treh strank je nastala, ko so se možje, ki
vlečejo niti odločili, da so ˝banda štirih˝ in liberalni zavezniki
le-te samo okruški iz istega pokvarjenega bloka, kot že obvladani torijevci in
laburisti. Vsako politično stranko, ki predstavlja
kakršnokoli grožnjo tej pošastni združbi, bodo medijske lutke grdo klevetale,
prav tako pa bo tudi politično omejena s pomočjo hinavskih sredstev (zakoni
glede rasne diskriminacije itd.) ter na koncu kriminalizirana, da bi se
pozornost javnosti odtegnila proč od samega cilja stranke.
V normalni družbi bi se javnost spraševala,
zakaj njene lastne ljudi preganjajo in zapirajo, ker hočejo postaviti lastno
domovino in kulturo na prvo mesto. Prav tako bi ljudje želeli vedeti zakaj se
druge rase stalno spodbuja in slavi, medtem, ko se njihovo lastno, neskončno
naprednejšo zgodovino, in pa njihov način življenja, močno zanemarja in
pravzaprav zaničuje. Vendar pa, kot vemo, to ni navadna družba. Pozicije moči
tega nekoč velikega naroda so zavzela bitja najslabše vrste. V nekaterih
primerih so ta bitja pravzaprav Britanci. Ti izdajalci morajo biti ob končni
sodbi obravnavani še strožje od tujcev, ki nadzorujejo vsako njihovo dejanje.
Ti ljudje so zavoljo svoje osebne koristi prodali svojo raso in svoj narod.
Kot nacionalisti moramo premagati največje
ovire, ki so bile kadarkoli postavljene pred kakšno politično gibanje, preden
lahko sploh upamo na doseg politične moči. Prva in najpomembnejša stvar, ki jo
moramo imeti je vera. Vera v veličino naše rase. Vera v ideologijo našega
gibanja, in končno vera v neizbežnost naše končne zmage. Ta vera nas bo
ohranjala v temnih obdobjih zatiranja, zapiranja in celo smrti. Vera ni nekaj,
kar umre s posameznikom, temveč je večni plamen, ki ne bo ugasnil do konca dni.
To je edina stvar, ki je naši sovražniki ne morejo uničiti.
Soočali
se bomo z vedno večjim medijskim obrekovanjem, na katerega pa nam ne bo
dovoljeno odgovarjati. Soočali se bomo z vse večjim nadlegovanjem politično
nadzorovane policije, ki bo, čeprav morda proti lastni vesti, ubogala dane
ukaze in nam nastavljala zaporne kazni, ki bodo popolnoma neutemeljene. To
moramo pričakovati, zato moramo biti umsko in telesno pripravljeni na vse
oblike opozicije in odpora ,če hočemo imeti moč, da preživimo in da nadaljujemo
naš boj skozi naša življenja. Če hočemo v Britaniji doseči naš cilj, morajo
biti naši ključni člani, kot tudi največji del našega celotnega članstva,
duhovno in politično predani našemu verovanju v raso in narod.
Še naprej moramo ustvarjati in utrjevati vezi
s sorodnimi organizacijami v Evropi ter tako zagotoviti, da ne bo nobeden od
veličastnih dosežkov evropske kulture in zgodovine pozabljen ali zanemarjen. Le
z vseevropskim sodelovanjem lahko upamo, da bomo sčasoma lahko ponudili možno
alternativo strahovladi boljševističnega imperija ali vulgarni, z drogami
prežeti, multirasni zmešnjavi ameriškega kapitalizma.
V novo ustvarjeni Evropi bo vladal mir zaradi vzajemnega spoštovanja med ljudstvi in kulturami tega nekoč veličastnega kontinenta. Nič več ne bosta tuji kriminal in uvožena pregreha cvetela v naših mestih, v katerih bo vrnitev starega duha skupnosti dosežena z za vse spodobnimi bivališči, ki bodo pomenila konec obstoja pošastnih stolpnic. Nič več ne bo naše podeželje zanemarjeno in uničevano. Prevladala bosta duh samozadostnosti in ponos na delo na britanskih tleh za dobrobit Britanije in Britancev. Zaradi oborožene nevtralnosti, Evropa ne bo več nastopala v areni ameriško-sovjetskih vojnih iger, njuni odvratni ideologiji pa bosta ostali daleč od obal Evrope
Da bi vse to dosegli, moramo imeti skupaj z našimi evropskimi soborci predvsem vero. Naši sovražniki so močni, mi pa smo trenutno številčno relativno šibki, toda v duhu smo nepremagljivi. Moramo razumeti, da se proti našim sovražnikom borimo za obstoj evropskih ljudstev. Če nam spodleti, bomo, skupaj z evropsko civilizacijo, uničeni; prav tako pa moramo v naših srcih sprejeti, da moramo biti, če bomo sčasoma zmagali, do naših sovražnikov neusmiljeni. Če tega raka ne zatremo v kali, se bomo morali kasneje soočiti z njegovim ponovnim pojavom.
Moramo imeti vero v to, v našo borbo do smrti.
