Trditi, da obstaja v tej državi problem
droge je enako kot trditi, da je nebo modro in trava zelena. Dovolj je, da
nekdo preprosto prižge televizor, in že bo spoznal to epidemijo; veliko število
aretacij na meji, pogosti strelski obračuni in še na tisoče drugih stvari.
Vendar pa, ali moramo biti zaradi tega pretreseni, glede na to, da živimo v
zares bolni družbi? Vprašanje, ki si ga moramo postaviti je: Kakšen vpliv ima
vse to na nas, ki se borimo za obstanek našega naroda in za prihodnost naših
otrok? To vprašanje zahteva odgovor z obširno razlago, zaradi mnogih različnih
pogledov ljudi, ki spadajo na našo stran.
Mlajše generacije našega gibanja
so priča temu problemu iz prve roke, na načine, ki jih starejši soborci ne
znajo zares ceniti. Zato se v naši razlagi ne bomo zanašali na konvencionalne
odnose gibanja, saj le-ti prihajajo od ljudi, ki sicer mislijo dobro, vendar pa
nimajo občutka za ta predmet v pogovoru. To pa je zelo važno, saj moramo doseči
mladino, fante in dekleta z brezmejnimi možnostmi, ker so ravno oni najbolj
pogosto okuženi z drogami. Začeli bomo tako, da bomo ločili marihuano od
ostalih narkotikov. Poznal sem veliko ljudi,ki so kadili travo. Oni so vedno
trdili, da kajenje trave ni nič hujše od tega, če spijemo eno pivo. Kot bomo
videli kasneje, je tak pogled zabloda, čeprav priznam, da je na zidarskem odru
lažje delati z nekom ki je »zakajen«, kot pa s težkim pijancem. Ne glede na to,
kakšno je naše mnenje o marihuani, so mnogi od nas videli posledice težjih drog
in vsi se moramo strinjati v tem, da za takšen strup ni prostora v našem
gibanju.
Moje izkušnje izhajajo iz tega,
da sem videl, kako so se nekateri moji stari prijatelji navleki na »kemijo«. S
temi ljudmi sem odraščal in lahko trdim, da res niso bili slabi ljudje, vendar
pa so bili po pol leta uporabe teh smeti pripravljeni oropati lastno mati, da
bi zadovoljili svojo potrebo. Ogabno je gledati arijsko mladin, ko hodi po tej
poti sigurnega propada.
V vsakem primeru pa je treba
zvaliti krivdo na resničnega krivca; na sistem, ki našim ljudem ne daje
možnosti, da bi v nekaj verjeli, ob istem času pa uničuje vsak naraven instinkt
in tako iz mnogih ljudi ustvari bednike, še preden so stari osemnajst let. »Beg
od realnosti« je geslo uživalcev mamil, vendar pa, ali je res presenetljivo, da
si mnogi izmed njih želijo prav to. Prihranimo naš bes raje za tiste, ki so
odgovorni za pogoje, ki so uničili mnoga življenja.
Vendar pa si kljub temu ne smemo
dovoliti, da bi bili tolerantni na tem področju, tudi do žrtev ne. Narkomanom,
preprosto rečeno, ne moremo zaupati. Če bi bili do njih razumevajoči, ter bi
jih sprejeli v naše gibanje, bi to pomenilo samomor. Moški in ženske, ki niso
sposobni delati sami zase, ter potrebujejo kemijsko substanco, da lahko sploh
funkcionirajo, so slabi ljudje. Ne glede na to kako prijazni ste do njih, to
pomeni, da vas bodo pod najmanjšim pritiskom, ali pa, če lahko upajo na
nagrado, izdali.
Ko pa govorimo o tej tematiki, ne
moremo pričakovati nikakršnih perspektivnih argumentov od starejše generacije
soborcev, saj so oni, zaradi pomanjkanja izkušenj, mnenja, da je vsakdo, ki je
kdaj samo poskusil, ali pa užival drogo, navaden ničvrednež.
Tako mišljenje pa ni samo napačno,
ampak je tudi kontraproduktivno. Danes ni za povprečnega srednješolca nič
posebnega, če je enkrat ali dvakrat povlekel linijo kokaina. To tako vam, kot
tudi meni, ni všeč, vendar pa bi bilo vse te ljudji obsojati skrajno neumno,
saj bi si s tem odtujili njihovo potencialno podporo. Dal vam bom primer; eden
izmed najboljših ljudi, ki jih poznam v zaporniškem sistemu Floride, je človek,
ki priznava, da je bil, dokler je bil svoboden, navadna smet. Mamila je začel
uživati, ko je bil še zelo mlad in od takrat mu je šlo vse navzdol. Danes pa je
zvest soborec, kakršnega si lahko le želite. Osebno sem videl, kako je svoje
življenje postavil na kocko, ko je branil belo mladino pred organizirano
agresijo temnopoltih. Verjamem, da je to več, kar bi marsikdo, ki bi na njega
sicer gledal zviška, lahko rekel zase. On vedno politično rekrutira ljudi in
velikokrat razlaga, da je potrebno živeti na način, ki je vreden naših
prepričanj. Je eden izmed redkih ljudi na katerega se lahko zanesem, da mi bo
kril hrbet v skrajno resnih situacijah. Bilo bi smrtno zmotno trditi za
takšnega soborca, da je »nižji človek«, le zaradi njegove preteklosti.
Res pa je, da morate pozorno in
pazljivo opazovati vsakogar, ki je v preteklosti užival mamila, sploh na
začetku, preden pridobi vaše zaupanje. Vendar pa, po drugi strani, velja to za
vsakogar, ne le za bivše uživalce mamil. Nekaj pa je sigurno; mišljenje, da je
treba vsakogar, ki je kot najstnik zašel na kriva pota zaničevati, je sramotno
in pod našo ravnjo. Nič od tega pa nikakor ne velja za tiste, ki še vedno
uživajo mamila; razen, če jih poznate in ste jih zasačili ob pravem času, ko še
niso pregloboko zabredli. V vseh ostali primerih pa pomagajo le izkušnje. Na
vsak našin se moramo izogibati narkomanov, razen, ko gre za ljudi, ki so se
odvadili in znebili drog, ter so se izkazali za zaupanja vredne osebe.
Sedaj pa se vrnimo še k marihuani.
Proti temu mamilu smo zaradi dveh razlogov:
1. Četudi bi se strinjali s tem,
da marihuana ni nič slabša od enega spitega piva, kar je seveda sporno, gre še
vedno za nelegalno substanco. Marihuane ne morete preprosto kupiti v trgovini,
kar pomeni, da ste lahko zaradi nje prej ali slej aretirani. Obtožnica za
prodajo, nakup ali posedovanje drog je nekaj na kar ne morete biti ponosni.
Prav tako mi ni treba razlagati, kako nas takšna zadeva prikaže v očeh ostalih
ljudi. Mi trdimo, da smo moralno boljši od naših sedanjih oblasti, vendar pa
lahko to dokažemo le z našim obnašanjem. Torej sledi naslednji zaključek; Ali
si človek želi, da ga njegovi otroci vidijo kot narkomana? ( pod predpostavko,
da je sploh zmožen imeti otroke, saj nekatere raziskave kažejo, da ratajo
uživalci marihuane s časom impotentni). Vsak, ki mu ni jasno, da je odgovor na
to vprašanje NE, ne more nikoli biti eden izmed nas.
2. Tisti, ki uživajo marihuano,
ker se ne morejo soočiti in sprijazniti s trenutnim stanjem, ter ne morejo
sprejeti stvari takšnih kakršne so; enako velja tudi za alkoholike. Nekdo, ki
pa se ne more soočiti niti z lastnimi problemi in težavami, pa sigurno ni
dovolj močen, da bi bil pobudnik revolucije.
Prav tako pa mi ne obsojamo
tistih, ki so včasih kadili travo, iz naslednjih razlogov; Mladini je danes odvzeta izbira, zato nima
skoraj ničesar v kar bi lahko verjela; večini mladih že v letih preden so
dovolj stari, da bi lahko sprejemali zrele odločitve. Kdor razume kje se začne strmoglavljenje obstoječe strukture, bo razumel tudi, da igra ta del
prebivalstva zelo pomembno vlogo v dosežku našega cilja. Zato moramo mladim, če
ne želimo, da zapadejo v droge, ponuditi alternativo tem smrtonosnim
substancam.
