Nacionalsocializem
verjame, da je za naše ljudi ključnega pomena, da si med seboj pomagajo, ter da
skrbijo drug za drugega. Če kot rasa stojimo združeni, nas nič ne more ločiti.
Če gledamo nase, kot na del ene velike družine, smo zmožni vsega in ravno to je bistvo socializma. Težava pa je v tem, da pride velikokrat, ko razpravljamo o
tem do zbeganosti, saj lahko takoj opazimo, da mnogi nimajo prave predstave o
tem kaj socializem zares je, medtem, ko drugi mislijo, da je sinonimen z
marksizmom.
Poglejmo si najprej to napačno
pojmovanje;
Komunizem ni bil nikoli politična
filozofija, temveč je zločin proti človeštvu, ki v svoji teoriji zanika tako
raso, kot tudi osebnost posameznika. Na mesto prve postavlja abstraktni
univerzalizem, na mesto druge pa »množico«. V praksi se komunizem poslužuje nenaravnih
razrednih delitev, da bi tako majhna skupina ljudi pridobila moč in živela v razkošju
na račun vseh ostalih. Izumitelji te grozote so bili dovolj prebrisani, da so
trdili, da gre za dobrobit delavcev, vendar pa lahko le kakšen »rdečkarski« univerzitetni profesor (ali pa
norec) razloži na kakšen način so imeli običajni
delavci kadarkoli kakšno korist od marksizma.
Pomen naše doktrine pa lahko
razložimo s preprostim primerom. Vzemimo, na primer, dva soseda; ko potrebuje
prvi pomoč pri pleskanju, skupaj čez vikend prepleskata njegovo hišo, ko pa je
nekaj tednov kasneje pomoč potrebna drugemu, skupaj popravita njegov avto. To
je socializem, in takrat ko bo prebivalstvo v večjem obsegu sprejelo takšne ideje, bodo ustvarjeni pogoji, ki si jih želimo v rasni državi.
No, sedaj se vrnimo na predmet
naše diskusije. Res je, da mi obsojamo komunizem, vendar pa moramo priznati, da
so marksisti govorili tudi o resničnih socialnih problemih, saj ne bi
postali množično gibanje, če ti problemi ne bi obstajali. Prav tako se kljub temu, da so
kapitalisti preživeli kritike komunistov, ne moremo pretvarjati, da je
kapitalizem brez napak.
Mi ne zanikamo koristi svobodnega
podjetništva, vendar pa verjamemo tudi, da morajo biti ljudje na vplivnih
položajih odgovorni, ter da morajo nekaj vračati skupnosti. Dal vam bom primer;
tisti, ki pokaže največ pameti, talenta in pobude si nedvomno zasluži vodenje
podjetja, glede na to, da je najbolj sposoben za opravljanje te naloge. Vendar
pa mora prav tako skrbeti za vse, ki so pri njemu zaposleni. Vsak, ki tega ne
dela, ampak si reče: » Vse si bom vzel zase, drugi pa naj gredo k vragu«,
predstavlja škodljiv element, proti kateremu mora država, ki ščiti interese
vseh, ukrepati.
Pomembna dolžnost nove
nacionalsocialistične oblasti bi bila zagotavljanje dostojne socialne
pravičnosti za vse ljudi. Zato, ker ne bi smelo biti nikakršnih predsodkov, ki
bi tolerirali, da se na belce, ki so delavci, gleda z zaničevanjem, bi moralo
obstajati nekaj, kar bi zagotavljalo pristojno zdravniško oskrbo, poštene
plače, varovanje okolja in pa vse, kar je nujno potrebno za to, da bi imeli
mladi pari lahko otroke, ne da bi morali zato postavljati svojo prihodnost
pod hipoteko.
Popolnoma butasto bi bilo
verjeti, da so danes »naši« politiki zaskrbljeni, glede problemov na tem področju.
Mi smo proti kapitalizmu zato,
ker se je sprevrgel v noro gonjo za bogastvom in je doktrina, ki se ravna po
načelu »vsak mož zase«. Znebiti se hočemo špekuliranja, oderuštva,
priskledništva in vseh drugih oblik ekonomskega parazitizma, kjer se ljudje, ki
sami nič ne prispevajo, okoriščajo z delom drugih. Dostojen ekonomski sistem bi
deloval tako, da bi imeli od njega koristi iskreni moški in ženske, ki trdo
garajo za svoj zaslužek, ne pa pijavke in posojevalci denarja.
Najbolj pomembno bi bilo
obujanje načela, da si vsakdo s svojim delom zasluži čast. Dokler se trudiš
delati v dobrobit skupnosti, si zaslužiš spoštovanje, ne glede na to, ali si
zdravnik ali pa koplješ jarke. Seveda bi imeli tisti, katerih sposobnosti in
talenti imajo večji vpliv, ter tako pomagajo večjemu delu prebivalstva, tudi
višjo plačo, vendar pa bi vsakomur moral biti zagotovljen dovolj visok
zaslužek, da bi lahko živel zdravo življenje.
Danes lahko na televiziji gledamo
humoristične nadaljevanke v katerih se grdo zasmehuje smetarje ali pa letalske
strežnice. To je ogabno in ti isti elitistični bedaki, ki se jim zdi to smešno bi se prvi razjokali, če bi morali sami pospravljati svoje smeti,
ali pa, če bi si morali sami pripraviti sendvič na letalu. Res pa je tudi, da
se bo veliko ljudi približalo rasni ideji, šele, ko bodo sprevideli kako dobro lahko
poskrbimo za izboljšavo ekonomskih pogojev.
Kapitalizem je antirasna doktrina,
saj mnoga podjetja in industrialci zaposlujejo ilegalne in druge nebele
imigrante, ker vedo, da bodo le-ti delali za najnižjo možno plačo. Te sodobne
tatinske barone očitno ne peče vest zaradi ljudi njihove lastne rase, ki so
zaradi tega brezposelni. Očitno jim je malo mar lačnih dojenčkov in drugih
težav v revnih domovin, ter trpljenja, ki je posledica tega, da selijo tovarne
na druge celine, kjer lahko prihranijo nekaj dolarjev s suženjskim delom.
Razlog za to žalostno stanje pa
je predvsem želja, da se upošteva le ena stvar; profit, profit in še enkrat
profit! Takšno mišljenje je ogabno in mora biti čim prej izkoreninjeno.
V resnici delavci nikakor ne predstavljajo slabega elementa naše rase. Nasprotno od tega najdemo ravno v tem delu prebivalstva še vedno resnične
arijske vrline kot so čast, varčnost, trdnost in zvestoba. Zato je to, da
delavci od plače do plače komaj preživijo, medtem, ko korupcija sladko spi v dvorcih greh, če ne že zločin. Še enkrat poudarjam, da težava ni v samem svobodnem
podjetništvu ali v tekmovalnosti, vendar pa je treba najti boljšo zamenjavo za
kapitalistični materializem.
Ni težko razložiti zakaj bi bil
za to ustrezen nacionalsocializem. Začeli bi lahko z ustvarjanjem načrtov v
korist kmetom ki so, in tudi ostajajo, hrbtenica naroda. Zatem bi se posvetili
kvalitetni izobrazbi, ki bi bila takšna, da bi vsakemu posamezniku pomagala
doseči njegov poln potencial. Nato bi se posvetili temu, da bi vsakogar
njegovo delo izpopolnjevalo, tako, da bi delal v stroki, ki najbolj odgovarja
njegovim talentom. Če bi še naprej nadaljeval v tej smeri, bi se ta članek
spremenil v knjigo, tako, da bodo za to kar hočem povedati, morali ti primeri
zaenkrat zadostovati.
Danes so mladi bolj ali manj prepuščeni samim sebi, zaradi česar so postavljeni v položaj v katerem vpliva na njih
vsak element neodgovornosti. Mi verjamemo, da ravno na mladih stoji prihodnost
naše rase, zato bi v naši viziji države obstajale mladinske zveze, ki bi mladim
pomagale pri njihovem nadaljnjem razvoju. V teh zvezah bi se mladi učili tovarištva,
predanosti in žrtvovanja, organizirane pa bi bile tako, da bi se mladina
vključevala v konstruktivne dejavnosti, kot so košnja trave starejših občanov,
čiščenje parkov in drugih javnih mest. Mestni mladini pa bi omogočale priložnost, da sodeluje v agrikulturnih projektih, ter k njim prispeva.Tako bi se mladi iz mesta naučili ljubezni do narave. Vse to bi spodbujalo duh skupnosti
in obenem uničevalo nenaravne delitve. To je socializem in to bo eden izmed
temeljev bodoče rasne države.
Vse to vam prikazuje za kaj se mi
zavzemamo, proti nam pa so vsi tisti, ki jim trenutni sistem odgovarja, kot tudi
strahopetci in prodane duše, ki se zavedajo, da je nekaj narobe, vendar pa niso
niso pripravljeni premakniti niti prsta, da bi pomagali to popraviti. Medtem, ko boste na naši strani našli tiste, ki se zavzemajo za revolucionarna stališča in so proti
morali moderne družbe. To so moški in ženske, ki so sprevideli, da je brigati
se le zase ničvredno prizadevanje, ter iščejo pozitivne rešitve za svet, ki je postal
nor. Od naših podpornikov in privržencev zahtevamo le, da skrbijo za svojo
raso, za svoje otroke in za ta planet. Šele, ko bo enkrat dovolj tistih, ki smo
pripravljeni to početi, bomo lahko ustvarili družbo o kakršni lahko danes samo
sanjamo.
